Najprej me je zanimalo razširjeno mnenje o tem
vprašanju, zato sem malo pobrskala po forumih in naletela na precej »zanimiva«
mnenja.
Če navedem samo dve cvetki:
»Psihiater je zdravnik, torej je naredil MF in potem
specializacijo. Psihoterapevt pa
nekdo, ki je naredil par tečajev na kakem faksu. Psihoterapevt je lahko psiholog
ali ne. Pri enemu si na pilulah, če je zelo slabo. Pri drugem se mučiš z
terapijami, ki ne uspejo.«
»Psihoterapevti so blažev žegen. Z njim se izvlečeš v parih
letih, brez njega pa tudi.«
Če
najprej pogledamo razliko v izobrazbenih profilih, je (kot je pravilno ugotovil
že zgornji komentator) psihiater
najprej končal Medicinsko fakulteto in nato specializiral psihiatrijo. Psiholog je končal študij psihologije
na Filozofski fakulteti. Psihoterepevt
je zaključil dodiplomski študij družboslovne smeri in podiplomski študij ene od
psihoterapevtskih smeri. V okviru študija je opravil terapevtske treninge (z
igranjem vlog) in šel tudi sam skozi proces psihoterapije. Seveda se lahko
izobrazbeni profili tudi prekrivajo in je psihoterepevt po osnovni izobrazbi
psiholog ali pa psihiater opravi še podiplomski študij ene od psihoterapevtskih
smeri. Takšni strokovnjaki so še posebej dobri, ker njihov pogled seže preko okvirjev
lastne stroke.
Psihiater zdravi
duševne bolezni in težje duševne motnje. Postavi diagnozo in predpiše ustrezna
zdravila, če je to seveda potrebno. Zdravila pa nikakor niso dovolj. Pacient nujno
potrebuje še redne pogovore s sočutnim
strokovnjakom. Če mu njegov psihiater tega
ne more ponuditi in mu le predpisuje zdravila, je nujno, da si sočasno poišče
še pomoč psihoterepevta. Lahko se vključi tudi v katero od skupin za ljudi s
težavami v duševnem zdravju. Do psihiatra lahko pridete preko napotnice ali pa
samoplačniško.
Psihologovo področje
delovanja je zelo široko. Psihologi so zaposleni v šolah, vrtcih, domovih za
ostare, podjetjih, vojski, zdravstvu itd. V primeru, ko boste iskali psihološko
pomoč, boste najverjetneje naleteli na psihologa, ki je specializiral klinično
psihologijo. Psiholog na podlagi vprašalnikov postavi diagnozo in skuša pomagati
s psihološkim svetovanjem. Zdravil ne more predpisovati.
Psihoterepevt ne
svetuje, saj psihoterapija ni svetovanje ampak proces, v katerem klient znova
odkriva odcepljene in zanikane dele lastne psihe. Tako postopoma prihaja v stik
s samim seboj in se osvobaja nezdravih čutenj in odnosov, ki so ga pripeljali v
stisko. Psihoterapija temelji na varnem, sočutnem odnosu med klientom in terapevtem,
ki postane model za varne odnose tudi zunej terapevtske sobe. Da bi obiskali
psihoterapevta ni treba, da ste »duševno bolni«, kot nekateri zmotno mislijo.
Psihoterapijo iščejo ljudje, ki so se znašli v težki življenjski situaciji,
imajo težave v odnosih, z osamljenostjo, samozavestjo, bi radi v življenju
nekaj spremenili ipd. V Sloveniji trenutno obstaja 11 različnih psihoterapevtskih
smeri, vendar je cilj pri vseh enak: izboljšati kvaliteto klientovega
življenja. Področje psihoterapije je pri nas še precej neurejeno. Ker še nimamo
zakona o psihoterapiji (si pa zanj prizadevamo), se lahko za psihoterapevte
izdajajo tudi posamezniki, ki nimajo končanega nobenega priznanega programa. Na
to bodite pozorni. Psihoterapevtska pomoč je večinoma samoplačniška.
Naj se za konec navežem še na zgornjo
misel iz foruma. Psihoterapija je res lahko »blažev žegen«, če mi sami vanjo
nismo pripravljeni ničesar vložiti. Psihoterapija je najbolj intenzivno delo na
sebi kar jih obstaja. Brez tega zavedanja in trdne odločitve, da bomo v svojem
življenju nekaj spremenili, nam ne more pomagati niti najboljši psihoterapevt
na svetu, niti psiholog, niti psihiater, pa če nam predpiše še toliko tablet.
Original članek: Razlika med psihiatrom, psihologom in psihoterapevtom
Original članek: Razlika med psihiatrom, psihologom in psihoterapevtom