Relacijska
družinska terapija je inovativen psihoterapevtski model, ki ga je
razvil dr. Christian Gostečnik in je na Forumu inovacij 2010 prejel
drugo nagrado.
Relacijska
družinska terapija izhaja iz predpostavke, da je človek odnosno bitje, zato ga
dojema v kontekstu odnosov s pomembnimi drugimi. Najpomembnejša in določujoča
za oblikovanje posameznikove osebnosti pa je njegova izvorna družina. Majhen otrok je kot goba, ki
posrka vse; tako čustveno dimamiko, način komunikacije, vzorce obnašanja v
svoji družini. Vse to se tako globoko vtisne vanj, da to nezavedno ponavlja
tudi v svojih odraslih odnosih. To pa zna biti velikokrat tudi skrajno boleče
in razdiralno. Četudi je bilo vzdušje v posameznikovi izvorni družini še tako
neprijetno, čustveno hladno in prežeto s travmami, je bilo to edino, kar je
poznal in mu zato paradoksalno predstavlja varnost. Zato ga privlačijo ljudje, ki so ranjeni na
njemu podoben način.
Da pa je kot otrok čustveno lahko vzdržal, si je zgradil
obrambe. In večja kot je bila patologija v njegovi izvirni družini, močnejše
obrambe si je zgradil. Tako se najdeta odrasla partnerja vsak s svojimi
obrambami, ki so si ponavadi diametralno nasprotne in takoj, ko mine prva
zaljubljenost, trčita skupaj. To pa izgleda približno tako kot, če bi se dva
ježa skušala crkljati s hrbti. Vsakič, ko bi se skušala dotakniti drug drugega,
bi se zbodla. Zato si relacijski družinski terapevt prizadeva videti za obrambe
in začutiti posameznika, par ali družino v vsej ranljivosti. Skupaj s klientom / klienti se poda
na pot ozaveščanja potlačenih in odcepljenih čutenj, jim pomaga, da se v
polnosti začutijo. Čutiti samega sebe brez mask in obramb pa je predpogoj za
vzpostavljanje iskrenih, intimnih odnosov. Iskanje izvora in razrešitve
določenega problema, ki bi ga lahko imenovali kar duševna arheologija, poteka
na treh ravneh: na sistemski, medosebni in notranjepsihični. Sistemska raven
pomeni, da terapevt skuša ugotoviti, kako posameznik deluje v družinskem
sistemu njegove sedanje družine, oziroma v katerem drugem sistemu (npr. skupina
sodelavcev). Medosebna raven pomeni odnos med posameznikom in njegovim intimnim
partnerjem oziroma drugimi sedanjimi pomembnimi odnosi. Notranjepsihični nivo
pa se za razliko od prvih dneh nanaša na posameznikovo preteklost, kjer so
shranjena psihoorganska stanja, občutki in spomini na njegove starše oziroma
skrbnike. Če vzrok problema torej ni najden na prvi ravni, terapevt išče
globlje. »Relacijska družinska terapija se loteva notranjepsihičnega sveta z
veliko zornih kotov in upošteva različne dejavnike relacijske matrice.
Vsakokrat poskuša odkriti in razumeti pomen in moč preteklih izkušenj v
sedanjem življenju posameznika, para in družine«
