Odstavljanje od prsi

Dojenje ima poleg prehranjevalne tudi čustveno funkcijo. Dojenčkom predstavlja  varnost, vir tolažbe, crklanja, komunikacijo z mamo in način uspavanja.Ko gre za odstavljanje od prsi, so si otroci zelo različni. Nekateri se nehajo dojiti kar sami od sebe, drugi pri tem potrebujejo mamino pomoč. 

Nekateri otroci se odklopijo že pri šestih mesecih, drugi se dojijo do drugega ali celo tretjega leta.  Ne s prvim ne z drugim načinom ni prav nič narobe, če je dojenje otrokova (in ne mamina) potreba. Včasih se namreč zgodi, da se otrok doji zelo dolgo, ker to  ustreza mami, ki iz neke lastne stiske (tesnoba, osamljenost) v dojenju išče uteho. V tem primeru gre za zlorabo otroka. Ne le pri dojenju, ampak tudi na drugih področjih. Če otrok zadovoljuje starševske potrebe, namesto, da bi starši zadovoljevali njegove, se dogaja zloraba.

Kdaj in kako naj ga odstavim?  

To veste le vi in vaš otrok. Za odstavljanje ni enega recepta. Vsaka mama in vsak otrok morata odkriti svoj način, kako se bosta prenehala dojiti.  Pri tem pa poslušajte sebe in svojega otroka in ne tašče, mame, sestre in drugih,  ki naj bi vedeli več kot vi. Predvsem ne bodite nestrpni. Odstavljanje od prsi je dolg proces, ki se začne že s prvo žličko goste hrane. V naši družbi velja nenapisano prvilo, da naj bi se otrok dojil nekje do enega leta, kasneje pa je mati že delažna opazk tipa: "tako velik-a je, pa se še vedno doji". Obstajajo mnogi znanstveni dokazi, da dojenje blagodejno vpliva na mater in otroka, seveda dokler to obema ustreza. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) priporoča dojenje do dopolnjenega drugega leta starosti ali še dlje.

Če ste dojenja že resnično naveličane in čutite, da je vaš malček že pripravljen na odvajanje, začnite postopoma.

Prsi mu ponudite le takrat, ko zelo vztraja. Namesto, da bi ga podojile, ga stisnite k sebi in se z njim pogovarjajte. Lahko ga zamotite tudi tako, da se z njim igrate, gledate slikanico, greste ven na igrišče … Če je lačen, mu ponudite mleko ali kakav po steklenički ali kakšno drugo hrano, ki pa naj ne bo sladkarija. Počasi začnite opuščati in skrajševati podoje. Po navadi je lažje opustiti dnevne podoje kot nočne. Ker se otroci z dojenjem tudi uspavajo, je največji izziv ta, kako malčka dati spat brez dojke. Na tem mestu bom z vami delila svojo izkušnjo.

Moj sin je bil star 21 mesecev, ko sem ga dojila večinoma ponoči, izjemoma pa tudi še podnevi.  Postajala sem že nekoliko naveličana, moj partner se je šalil, da ga bom dojila tja do šole. Kadar me zvečer ni bilo doma in ga je dajal spat očka, ni bilo nobenega problema, ko  sem ga uspavala jaz, pa je brezpogojno in  agresivno zahteval dojko. Tudi kadar je zaspal brez mene, se je ponoči zbujal in se dojil.

Neke noči sem spala pri prijateljici in je bilo čisto v redu. Čez dva dni je v meni dozorela odločitev, da se bova nehala dojiti. Zvečer sem mu to tudi povedala. Najprej je protestiral z glasnim jokom. Stisnila sem ga k sebi, mu povedala zgodbico o njem in o tem, kako se je nehal dojiti in mu pela. Počasi se je umiril in zaspal. Ko se je ponoči hotel dojiti, sem mu rekla, da mami nima več mleka. Sprejel je zelo dobro in rekel, da bi banano. Presenetilo me je, kako zrelo je odreagiral. Pričakovala sem vsaj en teden drame, zato sem odlašala z odstavitvijo. Pravzaprav sem ga podcenjevala. Bistvo je bilo v moji odločitvi.

Če mama ni trdno prepričana v svojo odločitev, bo otrok to čutil in skušal uveljaviti svoje. Če pa čuti, da je mama neomajna, potem ne bo brez pomena trošil energije.

Čez dva dni se je izkazalo, da moja odločitev le ni bila tako trdna. Porajali so se mi dvomi: Ga morda nisem odstavila preveč na hitro, iz lastne neučakanosti, da bi končno spet dobila nazaj svoje telo? Sama sebi sem se zazdela sebična. Očitno je začutil mojo neodločenost in spet vztrajno zahteval dojko. In jo je tudi dobil. Sedaj ga vsake toliko še vedno podojim, a le takrat, ko se ga resnično ne da zamotiti z nečim drugim. Takrat vem, da dojko res potrebuje. Ampak doji se čedalje redkeje in mislim, da bova nekje do drugega leta z dojenjem dokončno prenehala.

Odstavitev od prsi je velika sprememba tako za malčka, kot  za mamo. Vsaka sprememba v življenju (tako negativna kot pozitivna) pa predstavlja tudi stres. Zato je zelo pomembno, da je odstavljanje postopno. Odstavljanje čez noč lahko otroku povzroči občutek zapuščenosti, mu zmanjša odpornost in predstavlja tveganje za dehidracijo. Če se vam zgodi, da ga morate iz zdravstvenih razlogov odstaviti čez noč, pazite, da bo zaužil dovolj druge tekočine. Večkrat mu tudi razložite, da bi ga rade dojile, vendar ga ne smete, nudite mu veliko telesnega stika. V vsakem primeru bodite v tem obdobju še posebej ljubeče in potrpežljive do svojega malčka. Veliko se pogovarjajta, crklajta in igrajta. Odstavljanje je v svojem bistvu poslavljanje, ki se začne z odstavitvijo od dojke in z vključitvijo v dnevno varstvo in konča s fizičnim odhodom otroka od doma. Na tej poti vam želim veliko sreče.

 Originalni članek: Odstavljanje od prsi