Prvič v vrtec

Napočil je čas, ko mora tudi naš malček prvič oditi v svet. Če samo pomislite, da je bil še pred enajstimi meseci v trebuščku, da je bil morda še pred uro prisesan na dojko, zdaj pa je že sam med novimi obrazi in osvaja nov košček sveta!

Tudi, če je otrok že starejši, mu ne bo za to nič bolj enostavno. Odhod v vrtec je tako za našega malčka kot za nas starše precej stresen dogodek. V družinski sistem vnese spremembo, na katero se moramo prilagoditi vsi družinski člani. Ko malček prvič odide v vrtec, se počuti podobno kot mi, ko prvič odidemo v novo službo oziroma mu je še mnogo težje. Udomačiti si mora vzgojiteljico, druge otroke in novo okolje z novo hrano, spalnimi navadami in vsem kar sodi zraven. Najtežje pa je, da se mora za dolge ure ločiti od staršev. Ker so z otroki večinoma mame na porodniškem dopustu, očetje pa odhajajo v službo (seveda je čedalje več tudi izjem), je najtežje prenesti ločitev od mame in obratno. Če sta z malčkom zdravo varno navezana drug na drugega, tudi mami ob ločitvi ni enostavno. Čeprav je najverjetneje že utrujena od rutine in po eni strani komaj čaka, da bo šla nazaj v službo in končno imela nekaj časa zase, bo ob ločitvi od malčka najverjetneje tesnobna in z mislimi pri njem.

Ko je moj sinček prvič odšel v vrtec (uvajalno za dve uri), sem obsedela na kavču kot cunja. Najprej sem potočila nekaj solz, potem pa nisem več zdržala doma. Odpeljala sem se do lokala v neposredni bližini vrtca, srkala čaj in čakala na trenutek, ko ga lahko pridem iskat. Tudi moj partner, ki ga je zjutraj odpeljal v vrtec, je imel kar precejšen cmok v grlu. Ko sem ga poklicala in mu povedala, da je bilo vse v redu in da sploh ni pretirano jokal, si je vidno oddahnil.

Kaj pa lahko storimo, da bo vstop v vrtec čim manj stresen?

Zelo pomembno je, da zaupamo vzgojiteljici. Ne glede na to ali bomo otroka dali v javni ali privatni vrtec, je ključnega pomena, da je vzgojiteljica topla oseba, kvalificirana za svoje delo in nekdo, ob katerem imamo občutek, da bo za našega otroka dobro poskrbljeno. Prav tako nam morajo biti všeč prostori, ker se varstvo izvaja. Porepričajmo se, če ti ustrezajo vsem standardom in če je za varnost dovolj dobro poskrbljeno. Pogovarjajmo se z otrokom. Tudi, če je star komaj leto dni in še ne govori, pa zato razume mnogo več, kot si morda mislimo. Razložimo mu, zakaj mora v vrtec. Vsakič znova mu povejmo, da bomo prišli ponj. O vrtcu govorimo pozitivno, povejmo mu, da je tam fino, kaj bodo tam počeli ipd. Seveda moramo v vse, kar mu pripovedujemo tudi sami verjeti, drugače ne bo imelo nobene teže. Ko otroka pripeljemo v vrtec, se poslovimo na hitro in brez sentimentalnosti. Čim daljše bo poslavljanje, težje bo za oba. Če se le da, naj ga zjutraj pripelje očka. Od njega se je malček že vajen vsakodnevno poslavljati. Hodimo ponj vedno ob isti uri. Otroci imajo nekakšno notranjo uro in točno čutijo, kdaj je čas, ko pridemo ponje. Če bomo prihajali neredno, ga bomo samo zmedli. Namenimo mu veliko ljubezni. V obdobju prilagajanja na vrtec bo naš malček najverjetneje potreboval več crkljanja in pozornosti kot ponavadi. Morda se bo ponoči več zbujal, bolj bo jokav, morda bo več zboleval. Zaradi povečanega stresa mu namreč lahko pade odpornost. Zelo pomembno je, da v tem obdobju v njegovo življenje ne vnašamo nobenih drugih sprememb, kajti vsaka nova sprememba pomeni dodaten stres. Čeprav nas morda mika, da bi ga, zdaj, ko je že "velik", odvadili od dude ali odstavili od prsi, nikar! Predstavljajmo si, da bi mi istočasno zamenjali službo in se razšli s partnerjem. Kakšna groza! Zato počakajmo z raznimi spremembami, za to bo še dovolj časa.

Predvsem pa, dajmo mu vedeti in občutiti, da mislimo nanj, ko je v vrtcu. Malček se bo tako prvič naučil, da si lahko z nekom povezan tudi, ko si od njega ločen. Kako je, ko nekoga nosiš v srcu. Šele, ko bo imel zagotovilo, da smo z mislimi in srcem z njim, tudi takrat, ko bo on na nas pozabil, se bo lahko popolnoma sprostil in se veselo zaigral. Tako bo vrtec zanj prostor ustvarjalnosti, učenja, veselja in lepa popotnica za življenje.

Original članek: Prvič v vrtec