Ste se kdaj vprašali, kako
je mogoče, da so si otroci znotraj ene družine lahko tako zelo
različni?
Katja ima v šoli same
petice, rada pomaga pri hišnih opravilih in je že kar preveč resna za svoja leta. Njen brat Jan ima učne težave, v
šoli se pretepa in je nasploh zelo problematičen. Oba izhajata
iz iste družine, vzgajajo ju isti starši, imata podoben genski
material, pa vendar sta si tako zelo različna. Kako je to mogoče?
Bratje in sestre so si lahko zelo različni, ker igrajo različne sistemske vloge. Družina nemreč deluje kot sistem, v katerem se vsak družinski član odziva na vse ostale člane. Če nekdo v sistem pošlje določeno informacijo, se sistem nanjo odzove. Informacije po družinskem sistemu potujejo krožno in na dveh nivojih; zavedno in nezavedno. Če na primer oče tlači svojo jezo, ker se kot majhen deček v svoji družini ni smel jeziti, se bo namesto njega začel jeziti njegov sin. Ta jeza se bo lahko izrazila v obliki vandalizma, pretepanja z vrstniki ipd.
Bratje in sestre so si lahko zelo različni, ker igrajo različne sistemske vloge. Družina nemreč deluje kot sistem, v katerem se vsak družinski član odziva na vse ostale člane. Če nekdo v sistem pošlje določeno informacijo, se sistem nanjo odzove. Informacije po družinskem sistemu potujejo krožno in na dveh nivojih; zavedno in nezavedno. Če na primer oče tlači svojo jezo, ker se kot majhen deček v svoji družini ni smel jeziti, se bo namesto njega začel jeziti njegov sin. Ta jeza se bo lahko izrazila v obliki vandalizma, pretepanja z vrstniki ipd.
Za zdravo funkcioniranje
družinskega sistema morata nenehno skrbeti starša. Le če imata
ljubeč in spoštljiv partnerski odnos, lahko zadovoljita otroške
potrebe po varnosti, pripadnosti, produktivnosti, odnosnosti,
intimnosti, povezanosti, izzivu, potrditvi in duhovnosti. Če
svojim otrokom tega nista sposobna zagotoviti oziroma, če živita v
krhkem, zlaganem odnosu, bodo za potrebe sistema začeli skrbeti
otroci sami. Vsak od njih bo začel igrati tisto vlogo, ki bo
zadovoljevala trenutno nezadovoljeno sistemsko potrebo.
(Seveda lahko te potrebe
zagotovi tudi starš samohranilec, le da mu bo pri tem precej težje.
Predvsem naj se ne trudi nadomestiti manjkajočega starša,
ampak naj bo samo mama oziroma samo oče.)
Nekdo bo v prizadevanju, da bi obdržal starša skupaj, postal izjemno priden, že skoraj popoln otrok. S tem bo staršema nezavedno sporočal: »Ne moreta se ločiti, ko imata vendar tako čudovitega otroka«. Drugi bo postal skrajno problematičen, družinski grešni kozel in s tem dosegel, da bosta starša končno začela sodelovati. Oba pa bosta za ceno družine zatirala svoje lastne potrebe. Otroška potreba po družini je namreč močnejša od potrebe polastnem razvoju.
Nekdo bo v prizadevanju, da bi obdržal starša skupaj, postal izjemno priden, že skoraj popoln otrok. S tem bo staršema nezavedno sporočal: »Ne moreta se ločiti, ko imata vendar tako čudovitega otroka«. Drugi bo postal skrajno problematičen, družinski grešni kozel in s tem dosegel, da bosta starša končno začela sodelovati. Oba pa bosta za ceno družine zatirala svoje lastne potrebe. Otroška potreba po družini je namreč močnejša od potrebe polastnem razvoju.
Literatura: C. Gostečnik OFM, Relacijska družinska terapija, Ljubljana 2004
Original članek: Srečni starši, srečni otroci
Ni komentarjev:
Objavite komentar